Ameriške posebne enote so v Severnem Atlantiku ob logistični podpori britanskih pomorskih in zračnih sil zasegle naftni tanker Bella 1, ki je povezan z Venezuelo. Britanska vlada je operacijo označila za uspeh transatlantskega varnostnega sodelovanja in dokaz, da prizadevanja premierja Keirja Starmerja za ohranjanje tesnih vezi s predsednikom Donaldom Trumpom prinašajo rezultate. London poudarja, da bo takšno ukrepanje omejilo delovanje t. i. flote v senci, ki jo Rusija uporablja za izogibanje sankcijam pri prodaji nafte, s čimer neposredno podpirajo Ukrajino. Kljub uradnemu zadovoljstvu pa se v ozadju krepijo napetosti zaradi Trumpovih zunanjepolitičnih ambicij, predvsem glede njegove ponovne želje po prevzemu Grenlandije. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ameriške ozemeljske težnje po Grenlandiji britansko diplomacijo postavile pred neobvladljive preizkušnje, saj bi morala država izbirati med brezpogojno podporo Washingtonu in ohranjanjem stabilnosti v regiji. Operacijo nekateri vidijo tudi kot enostransko dejanje ZDA, ki kljub britanskemu sodelovanju sledi izključno doktrini 'Amerika na prvem mestu'. Vlada v Londonu si prek zagotavljanja ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino prizadeva preprečiti morebitno osamitev evropskih zaveznic s strani Trumpove administracije. Uspeh te strategije ostaja pod vprašajem, saj so interesi obeh držav glede nadzora nad naravnimi viri in strateškimi plovnimi potmi v Arktiki vse bolj v nasprotju. Zaseg tankerja tako predstavlja le del širše geopolitične igre, kjer se prepletajo sankcije proti Rusiji, stabilnost naftnega trga in prihodnost čezatlantskega zavezništva.

Posebne enote Združenih držav Amerike so 7. januarja 2026 v severnem Atlantiku izvedle obsežno operacijo, v kateri so po večtedenskem zasledovanju zasegle naftni tanker Marinera. Ladja, ki je plula pod rusko zastavo in je bila prej znana pod imenom Bella 1, je osumljena kršenja mednarodnih sankcij z nelegalnim prevozom venezuelske nafte. Operacija, ki je potekala v bližini islandskih voda, je vključevala ameriško obalno stražo in specialne enote, ki so se na krov vkrcali s helikopterji. Združeno kraljestvo je pri operaciji nudilo ključno logistično in obveščevalno podporo, vključno z uporabo oporišč in izvidniških letal kraljevih letalskih sil (RAF). Britanski premier Keir Starmer in ameriški predsednik Donald Trump sta se po uspešni akciji po telefonu pogovarjala o usklajenem prizadevanju za preprečevanje izogibanja sankcijam. Britanski obrambni minister John Healey je poudaril, da je bila podpora Združenega kraljestva v celoti skladna z mednarodnim pravom in odraz globokega varnostnega zavezništva med državama. Hkrati so oblasti v Rokavskem prelivu opazile še eno sankcionirano rusko ladjo, Arcusat, ki je plula pod lažnim imenom in kamerunsko zastavo, da bi prikrila svoj izvor. Zaseg Marinere in sočasno zavzetje tankerja Sophia v Karibskem morju pomenita stopnjevanje pritiska na rusko t. i. floto v senci. Ruski poskusi, da bi z registracijo ladij v domačih pristaniščih, kot je Soči, odvrnili ameriško posredovanje, se v teh primerih niso izkazali za uspešne, kljub prisotnosti ruskih vojaških plovil v bližini.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

25-letni Anthony Esan je na sodišču priznal krivdo za poskus umora podpolkovnika Marka Teetona, ki ga je julija 2024 večkrat zabodel v neposredni bližini vojašnice Brompton v mestu Chatham v grofiji Kent. Do napada je prišlo v ulici Sally Port Gardens, ko je bil Teeton, sicer visoki častnik britanske vojske, v vojaški uniformi. Napadalec je žrtev napadel z nožem in mu zadal več vbodnih ran, preden so ga organi pregona pridržali. Esan je med sodnim postopkom potrdil svojo odgovornost za dejanje, ki je pretreslo lokalno skupnost in britanske oborožene sile. Podpolkovnik Teeton je napad preživel, vendar so bile njegove poškodbe resne, zaradi česar je bila obtožnica sprva vložena z najvišjo stopnjo resnosti. Sodišče je s priznanjem krivde zaključilo pomemben del postopka, ki se zdaj osredotoča na določitev ustrezne kazni za storilca. Preiskava motiva za napad še vedno poteka, vendar je priznanje krivde za poskus umora ključen korak za pravosodne organe. Dogodek je sprožil razprave o varnosti pripadnikov vojske v javnosti, zlasti kadar so ti v uniformah zunaj strogo varovanih območij vojašnic. Britansko ministrstvo za obrambo in lokalna policija sta po incidentu okrepila nadzor v okolici vojaških objektov v Kentu.

Britanska banka HSBC je s francoskim nacionalnim finančnim tožilstvom (PNF) sklenila sodni sporazum o javnem interesu, v okviru katerega bo plačala 267 milijonov evrov globe zaradi vpletenosti v obsežno shemo davčnih utaj, znano kot 'CumCum'. Banka je na zaslišanju pred sodiščem v Parizu priznala krivdo za sodelovanje pri utaji davkov na dividende tujih delničarjev. S plačilom globe se je HSBC izognila kazenskemu pregonu, kar je standarden postopek pri tovrstnih finančnih poravnavah v Franciji. Operacije 'CumCum' so vključevale kompleksne prenose delnic okoli datuma izplačila dividend, s čimer so se tuji vlagatelji izognili plačilu obveznih francoskih davkov. HSBC je po banki Crédit Agricole postala druga velika finančna institucija, ki je v okviru te afere uradno priznala krivdo in sprejela finančno kazen. Ta korak banke stopnjuje pritisk na preostalih 11 finančnih ustanov, ki so še vedno pod preiskavo zaradi podobnih praks. Preiskovalci so ugotovili, da so banke delovale kot sostorilke pri prikrivanju dejanskega lastništva delnic, s čimer so francoski državni proračun oškodovale za znatna sredstva. Skupna višina poravnave banke HSBC odraža resnost očitanih dejanj in predstavlja eno večjih glob v zgodovini francoskega finančnega nadzora, kar nakazuje na odločnejši pristop države pri pregonu davčnih nepravilnosti v bančnem sektorju.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je danes predstavila predlog zakona, s katerim bo odpravila omejitev socialne pomoči za več kot dva otroka. Ukrep, ki ga je prvotno uvedla konservativna vlada, naj bi po vladnih ocenah iz revščine rešil skoraj 500.000 otrok, kar predstavlja enega najobsežnejših ukrepov za boj proti revščini otrok v sodobni zgodovini države. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v politiki laburistov, saj je Starmer še pred letom dni zavračal odpravo te omejitve zaradi potrebe po proračunski vzdržnosti. Uvedba nove zakonodaje je sprožila oster besedni spopad med finančno ministrico Rachel Reeves in voditeljem stranke Reform UK Nigelom Farageem. Farage je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, saj meni, da bodo od odprave omejitve imele koristi predvsem družine tujih državljanov. Ministrica Reeves je te navedbe ostro obsodila in Farageu očitala, da njegovo nasprotovanje temelji na barvi kože, ter poudarila, da noben otrok ne bi smel živeti v pomanjkanju ne glede na svoje poreklo. Kritike na račun Reevesove so se pojavile tudi z druge strani, saj so nekateri predstavniki stranke Reform UK njene izjave označili za etnonacionalistične. Zia Yusuf iz omenjene stranke je ministrico obtožil, da napačno interpretira njihovo stališče, ki se zavzema za prednostno obravnavo britanskih državljanov. Finančni vpliv odprave omejitve bo britanski proračun do leta 2030 stal približno tri milijarde funtov letno, vlada pa vztraja, da je stabilnost trgov zdaj dovolj trdna za izvedbo te socialne reforme.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Britansko ministrstvo za izobraževanje je napovedalo korenito posodobitev sistema posredovanja rezultatov izpitov GCSE v Angliji, ki bo dijakom prvič omogočila dostop do ocen preko mobilne aplikacije Education Record. Čeprav bodo učenci še vedno obiskali šole ob 8. uri zjutraj za osebni prevzem rezultatov, bodo ti v digitalni obliki na voljo tri ure kasneje. Cilj nove platforme je zmanjšanje administrativnih stroškov za izobraževalne ustanove za ocenjenih 30 milijonov funtov letno in poenostavitev postopkov za delodajalce, saj bo sistem trajno hranil dokazila o kvalifikacijah. Kljub tehnološkemu napredku so se pojavili pomisleki glede digitalne izključenosti, saj dijaki s starejšimi napravami ali omejenim dostopom do mobilnih podatkov aplikacije morda ne bodo mogli uporabljati. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko povečalo razkorak med socialno-ekonomskimi razredi. Poleg tega sistem zahteva, da imajo tudi srednje šole in kolidži nameščeno ustrezno programsko opremo, kar bi lahko povzročilo začetne logistične težave pri izvajanju programa v polnem obsegu. Istočasno je v akademskih krogih sprožil val ogorčenja kolidž Trinity Hall z Univerze v Cambridgeu, ki je sprejel novo politiko aktivnega zaposlovanja študentov iz elitnih zasebnih šol, kot sta Eton in Winchester. Vodstvo kolidža odločitev utemeljuje s skrbjo za kakovost kandidatov in strahom pred domnevno obratno diskriminacijo. Takšna poteza po mnenju mnogih strokovnjakov izničuje desetletja prizadevanj za večjo dostopnost prestižnih univerz za dijake iz državnih šol in tiste iz manj privilegiranih okolij.

Policija v mestu Clovis v zvezni državi Nova Mehika je v petek obravnavala strelski incident, v katerem je bil ubit 20-letni domnevni vlomilec Keilyn Parker. Po navedbah policije je 20-letni stanovalec poklical nujno pomoč po polnoči in poročal, da je bil ustreljen med vlomom v njegov dom, a je na napad odgovoril z lastnim orožjem in napadalca zadel. Oba moška sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer je Parker podlegel poškodbam, stanovalec pa je bil oskrbljen zaradi ran. Dogodek v Clovisu predstavlja že drugo usodno streljanje v tem mestu v enem tednu, kar odraža širši trend nasilnih incidentov v ZDA. Istočasno se britanska metropolitanska policija (Met) v Londonu sooča z ostrimi kritikami po razkritju notranje revizije, ki je pokazala na kritično znižanje standardov pri preverjanju novih uslužbencev med letoma 2018 in 2023. Nekdanji detektiv Scotland Yarda Peter Bleksley je postopek označil za popolnoma nezadostnega in poudaril, da so zaradi naglice pri zaposlovanju v policijske vrste vstopili posamezniki, ki so kasneje zagrešili huda kazniva dejanja, vključno s posilstvi in korupcijo. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je opustitev preverjanj označila za opustitev dolžnosti varovanja javnosti. Dogodki v obeh državah izpostavljajo vprašanja varnosti in integritete institucij. Medtem ko se ameriška javnost ponovno srečuje s posledicami oboroženega nasilja v zasebnih domovih, se v Veliki Britaniji krepi nezaupanje v policijo zaradi sistemskih napak pri zaposlovanju. Britanske oblasti so prizale, da je bilo zaradi političnih pritiskov po hitrem povečanju števila policistov ogroženo varno bivanje državljanov v Londonu.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim novinarjem izdala notranje navodilo, po katerem ne smejo uporabljati izraza ugrabitev pri poročanju o nedavnih dogodkih, povezanih z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Razkriti interni dokumenti kažejo, da je urednik novic na BBC-ju izrecno prepovedal uporabo te besede, čeprav so Madura iz države brez njegovega privoljenja odvedli oboroženi agenti. Vodstvo medijske hiše vztraja pri nevtralni terminologiji, kar pa je v javnosti in med nekaterimi novinarji sprožilo kritike glede objektivnosti poročanja. Kritiki trdijo, da gre pri prisilni odstranitvi voditelja države z uporabo sile za dejanje, ki vsebinsko ustreza definiciji ugrabitve, vendar BBC s svojimi uredniškimi smernicami poskuša ublažiti opis dogajanja. Ta poteza je sprožila širšo razpravo o vplivu uredniških politik na svobodo tiska in o tem, kako mednarodni mediji uokvirjajo politične krize v Latinski Ameriki. Dogodek poudarja napetosti med zahtevo po nepristranskem jeziku in dejanskim stanjem na terenu, kjer so bili uporabljeni prisilni ukrepi proti izvoljenemu uradniku.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Britansko delovno sodišče je razsodilo, da je bila odpustitev uslužbenca dobrodelne organizacije Vojska odrešitve (Salvation Army) zakonita in utemeljena. 56-letni Charles Markie, ki je bil zaposlen na delovnem mestu, neposredno povezanem s pomočjo beguncem, je bil odpuščen po tem, ko je izjavil, da bi bilo treba begunce poslati nazaj s čolni. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da so bile njegove izjave v neposrednem nasprotju z vrednotami in poslanstvom organizacije. Markie je svoje sporne komentarje podal kljub dejstvu, da je bilo njegovo delo usmerjeno v podporo ranljivim skupinam. Organizacija Vojska odrešitve je po internem postopku ocenila, da njegovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti in škoduje ugledu ustanove. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom delodajalca, da bi nadaljevanje sodelovanja z Markiejem spodkopalo zaupanje javnosti in uporabnikov njihovih storitev. Odločitev predstavlja pomemben precedens pri obravnavi sovražnega govora zaposlenih v nevladnih organizacijah.

Ekonomski pogled na leto 2026 je mešan: inflacija je nižja, gospodarska rast pa boljša od pričakovanj, vendar gospodinjstva še vedno zaznavajo izzive. Guverner Federal Reserve Stephen Miran napoveduje, da bo Fed v letu 2026 znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o morebitnem poku balona umetne inteligence in izzivih, s katerimi se sooča predsednik Federal Reserve Jerome Powell.

Britanska krovna sindikalna organizacija Trades Union Congress (TUC) je opozorila na naraščajočo nacionalno krizo zaradi stresa, povezanega z delom. Raziskava sindikatov je razkrila, da se delavci v Združenem kraljestvu spopadajo z rekordnimi ravnmi obremenitev, medtem ko delodajalci pogosto neustrezno ocenjujejo tveganja ali ne ukrepajo za zaščito duševnega zdravja svojih zaposlenih. Po podatkih TUC skoraj 80 odstotkov sindikalnih predstavnikov poroča o prisotnosti stresa kot ključne težave na delovnih mestih. Podatki Izvršnega odbora za zdravje in varnost (HSE) so še dodatno osvetlili razsežnost problematike, saj so v obdobju 2024/25 zabeležili kar 22 milijonov izgubljenih delovnih dni zaradi stresa. Sindikati pozivajo k takojšnjim sistemskim ukrepom za zmanjšanje prekomernih delovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na produktivnost in splošno zdravje prebivalstva. Poudarjajo, da gre za vprašanje, ki zahteva nacionalno strategijo, saj trenutno stanje povzroča nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo.

Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) je prvič v zgodovini v redni program cepljenja vključila cepivo proti noricam. Po novem bodo otroci po vsem Združenem kraljestvu prejeli omenjeno cepivo hkrati s cepivom MMR, ki zagotavlja zaščito proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v javnozdravstveni politiki države, saj so norice doslej veljale za običajno otroško bolezen, ki pa lahko v določenih primerih vodi do resnih zapletov. Uvedba cepiva je namenjena zmanjšanju števila hospitalizacij in preprečevanju težjih oblik bolezni pri otrocih. Zdravstveni organi pričakujejo, da bo sočasno cepljenje z uveljavljenim kombiniranim cepivom MMR poenostavilo postopek za starše in povečalo precepljenost populacije. Ukrep sledi dolgoletnim razpravam o stroškovni učinkovitosti in varnosti vključitve tega specifičnega cepiva v rutinski koledar cepljenja za najmlajše.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Škotski prvi minister John Swinney je predlagal, da se 15. junij razglasi za državni praznik, s čimer bi obeležili prvo udeležbo škotske moške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu po dolgem času. Kralj Charles naj bi odobril ta praznik z kraljevo proklamacijo.

Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

Britanska agencija za zdravila in medicinske pripomočke (MHRA) je v soboto uradno odobrila uporabo cepiva Kostaive (zapomeran, ARCT-154), ki ga je razvilo podjetje Arcturus Therapeutics. Gre za prvo samoojačevalno oziroma samopodvajajoče se sa-mRNA cepivo proti covidu-19, ki je namenjeno odraslim osebam nad 18 let. Nova tehnologija deluje tako, da telo prisili v proizvodnjo proteina bodice in encima, ki nato samostojno izdeluje kopije cepilne sa-mRNA, kar naj bi podaljšalo učinek imunskega odziva. Odločitev britanskih regulatorjev prihaja v času, ko se v znanstvenih krogih in javnosti nadaljujejo razprave o varnosti in dolgoročni učinkovitosti cepiv mRNA. Medtem ko vlade in zdravstvene institucije poudarjajo pomen novih tehnologij za spopadanje z mutacijami virusa, kritični glasovi opozarjajo na morebitne nepredvidene posledice tovrstnih mehanizmov v človeškem telesu. Odobritev novega cepiva predstavlja pomemben mejnik v razvoju cepilne tehnologije, saj bi lahko omogočila nižje odmerke in hitrejši odziv na nove različice virusa.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Upokojenci z nizkimi dohodki se lahko potegujejo za do 2.000 funtov pomoči pri plačilu položnic za energijo pri družbi British Gas. Britanski varčevalci so vlagali rekordne zneske v ISA račune pred proračunom. Kancelarka Rachel Reeves se sooča s kritikami zaradi načrtovanih sprememb davka na dediščino, ki naj bi ogrozile delovna mesta v družinskih podjetjih. Zamrznjeni davčni pragovi in naraščajoči dohodki povzročajo nepričakovane davčne obveznosti za številne upokojence in varčevalce. Predlagane so reforme pokojninskega sistema zaradi 'rastočega davčnega bremena mladih'.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

V Združenih državah Amerike se pripravljajo na kongresne volitve sredi mandata, ki bodo potekale 3. novembra 2026. Te volitve bodo ključne za administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj bodo določile razmerje moči v kongresu in neposredno vplivale na izvajanje njegove politike v preostanku mandata. Napovedi kažejo na visoko politično udeležbo, saj volivci odločajo o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje in notranje politike. Predsednik Trump nadaljuje s svojo politiko, ki vpliva na globalni red, kar sproža različne odzive v mednarodni skupnosti. Analitiki poudarjajo, da bodo rezultati volitev odločilno vplivali na zmožnost predsednika, da uresničuje svojo agendo, vključno z napovedanimi trgovinskimi ukrepi in reformami. Dogodek se odvija v času povečane politične polarizacije v državi, kjer so vložki za obe glavni politični stranki izjemno visoki.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Novo objavljeni dokumenti ponujajo dodaten vpogled v burno razmerje med Charlesom in Diano, znano kot »vojna valižanskih«. Britanska javnost še danes spremlja podrobnosti njunega konflikta z velikim zanimanjem.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Aimen Dean, nekdanji pripadnik Al-Kaide, ki je osem let delal za SIS pri zbiranju ključnih obveščevalnih podatkov, opozarja, da je največja grožnja Zahodu širjenje islamskega ekstremizma. Po njegovih besedah so po Združenem kraljestvu razporejeni agenti, ki naj bi bili pripravljeni izvesti napade primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Do tega naj bi prišlo zaradi slabe politike odprtih meja, ki daje prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Aimen Dean, nekdanji operativec britanske obveščevalne službe MI6, je izdal resno opozorilo o povečani nevarnosti terorističnih napadov v Veliki Britaniji. Po njegovih navedbah se v državi nahaja več sto spečih agentov islamističnih skupin, ki so pripravljeni na izvedbo napadov, primerljivih z dogodki 11. septembra v ZDA ali napadi v Londonu julija 2005. Dean, ki je osem let deloval kot dvojni agent znotraj Al Kaide, poudarja, da so radikalni elementi izkoristili pomanjkljivosti pri nadzoru meja in migracijski politiki. Nekdanji vohun, ki je v preteklosti pomagal preprečiti več načrtovanih terorističnih dejanj, vključno z napadom na newyorško podzemno železnico, trdi, da je grožnja neposredna. Deanova izpostavitev temelji na njegovih izkušnjah znotraj terorističnih mrež, kjer je deloval kot zaupnik in duhovni svetovalec operativcev. Britanske varnostne službe se morajo po njegovem mnenju spopadati z izzivi, ki jih prinaša dolgotrajna infiltracija radikalnih posameznikov v družbo.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajina je z britanskimi projektili Storm Shadow in brezpilotnimi letalniki dolgega dosega napadla več ruskih naftnih in plinskih postrojenj. Ukrajinski vojaški in varnostni uradniki so potrdili, da so cilji bili uspešno zadeti. Napadi se stopnjujejo, medtem ko se ruska vojna v Ukrajini približuje četrtemu letu, diplomatska prizadevanja pa doslej niso prinesla oprijemljivih rezultatov.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki je vodila do zajetja predsednika Nicolasa Madura. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barro je dejanje označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da nobena dolgoročna politična rešitev ne sme biti vneta od zunaj, saj lahko o svoji prihodnosti odločajo le suvereni narodi. Podobne kritike so prišle tudi iz Južne Afrike in Mehike, kjer so poudarili nespoštovanje suverenosti in mednarodnih norm. Britanski poslanec Jeremy Corbyn je Združene države Amerike označil za "kavbojsko državo", ki deluje zunaj okvirov Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah venezuelskega zunanjega ministra Ivana Gila država prejema številne izraze solidarnosti iz Evrope, Azije in Afrike. Medtem ko Rusija opozarja na nedopustnost eskalacije in zahteva pojasnila glede ugrabitve predsednika, so se v Španiji pojavili pozivi k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa naj bi bila usmerjena v nasilno zamenjavo režima v Caracasu.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".